ALI SE V RANLJIVOSTI SKRIVA MOČ?
Kako bi si odgovorili na prvo žogo? Prevladujoče v družbi ranljivost ni nekaj kar bi kazali navzven. Kar je razumljivo v luči materialnega preživetja. Ko jo tako zakrivamo pred drugimi pa jo nemalokrat zakrijemo in skrijemo tudi sami pred seboj.
Kaj je ranljivost in zakaj nam je težko biti v stiku z njo? Ranljivost je sposobnost, da zmoremo biti v stiku s svojimi bolečimi čustvi in ob tem nelagodnimi občutki. Da jih zmoremo sprejeti kot del sebe, jih dihati, deliti, da bi nas učili in nam kazali, kdo vse smo in kakšne vse možnosti v življenju imamo.
Ko v družini nimamo zgleda, kako čustvo prepoznati, ga poimenovati in v skladu z njim delovati v naše dobro in namesto tega opazujemo naše starše, kako delujejo v svojih obrambnih mehanizmih (po svojih najboljših močeh seveda), postane to naš privzeti način čustvenega življenja. Ko starši večkrat spregledajo naše čustvene potrebe, začnemo iskati načine, kako po drugi poti priti do zadovoljitve le teh. Ti načini so naši obrambni mehanizmi, ki jih prinesemo v naše odraslo življenje. In sedaj se pod njimi skrivajo ne le naše primarne potrebe po bližini, slišanosti in sprejetosti, temveč tudi vse bolečine ob zavrnitvi, neslišanosti in nesprejetosti.
Obrambni mehanizmi so nam pomagali na dveh nivojih: zdržati bolečino ob nezadovoljitvi naših potreb ter kljub vsemu pridobiti tudi nekaj teh zadovoljitev zase. Hkrati postanejo način, kako zadovoljujemo svoje potrebe ter privzeti vzorec, ki ga ni tako lahko spreminjati.
Ampak je mogoče! Odgovor se skriva v ranljivosti. Ki je sposobnost. Torej veščina, ki se je lahko učimo in naučimo v kateremkoli obdobju našega življenja.
In kako se v ranljivosti poraja moč? Skozi ranljivost prepoznavamo naše resnične potrebe. Si jih preko ranljivosti dovolimo tudi izraziti in jih zadovoljiti. Tako pridobimo izkušnjo, moč in pogum, da se odpremo bližnjim, jim ponovno zaupamo. Prebujamo čustva bližine, ki nas podpirajo in odpirajo svetu. Čutimo se bolj povezane s samimi seboj in z drugimi. Ko sami sebe slišimo, sprejemamo in hkrati čutimo podporo in zaupanje bližnjih, se spontano bolj realiziramo v življenju, hodimo po poti, ki je naša in izpolnjujoča. Ob tem smo odprti za prebujanje naših virov moči, za učenje, za rast, za novo…