Psihoterapija

Kaj je psihoterapija?

Kot sistemska psihoterapevtka delam s posamezniki, pari in družinami, vedno z vidika, da je posamezna oseba del ožjega, torej družinskega, in del širšega sistema, ki vplivata nanjo in na katera povratno vpliva tudi vsak posameznik. Zakaj je to pomembno? Včasih imamo občutek, da nas življenje s svojimi področji kar vozi skozi čas in da nimamo moči in vpliva teh področij (to je lahko npr. delo ali partnerski odnos) spreminjati. Počutimo se nemočne karkoli narediti. Med psihoterapijo, ki je zaupni pogovor med terapevtom in osebo (klientom), osvetlimo drugačen pogled na našo aktivnost kot možnost spreminjanja našega življenja. Med pogovorom s terapevtom osvetlimo svoj problem, ga pogledamo z različnih perspektiv, iščemo in odpravljamo vzroke zanj. Vendar smo hkrati usmerjeni v cilj, v tisto čisto konkretno pozitivno spremembo, ki si jo želimo. To je vizija, ki si jo lahko predstavljamo z vsemi slikami, zvoki in občutki, kot smo to pogosto počeli, ko smo bili še otroci. Zato je moje prvo vprašanje osebi, ki pride na pogovor vedno: “Kaj bo drugače v vašem življenju, ko boste zadnjič stopili skozi vrata te sobe?” Ko imamo vizijo in konkreten cilj oz. izhode, skupaj iščemo tiste vire moči in zdrave dele, ki vam lahko pomagajo pri doseganju spremembe. Potem sledi vaša aktivnost. Psihoterapija je vaše delo in vaša sprememba. Psihoterapevti vas pri tem usmerjamo, spremljamo, spodbujamo, vam pomagamo, da gre v za vas pravo smer.

Kdaj psihoterapija pomaga?

S pomočjo psihoterapije lahko znova odkrijete vaše lastne moči in sposobnosti, da boste lahko:

  • Uspešno zdravili telesno bolezen in druge psihosomatske težave (glavoboli, težave z želodcem in prebavo, bolečine v hrbtenici, nespečnost…).
  • Premagovali resnejšo težavo kot je tesnoba, panični napad, depresija, bipolarna motnja, motnja hranjenja …
  • Se naučili polno živeti s sprejemanjem in obvladovanjem določene težave.
  • Ozdravili katerokoli obliko odvisnosti  in zaživeli bolj zdravo življenje.
  • Pomagali svojemu otroku pri premagovanju in reševanju težav otroštva ali mladostništva (težave z učenjem, koncentracijo, glavoboli, slabosti, močenje postelje, težko navezovanje socialnih stikov, perfekcionizem, ne samozavest, strahovi, obsesivno kompulzivne motnje, depresivni občutki, motnje hranjenja, samo destruktivnost, odvisnost…).
  • Laže obvladovali oz. vplivali na stres in preobremenjenost ter se laže sprostili v vsakodnevnem življenju.
  • Laže sprejemali in se soočali z večjimi spremembami ter izgubami v življenju.
  • Imeli bolj polne, srečne, zadovoljujoče osebne (partnerske, družinske) odnose.
  • Razjasnili in spremenili druge svoje (delovne, prijateljske) odnose.
  • Se soočili s preteklim travmatičnim dogodkom in ponovno zaživeli.
  • Postali bolj samozavestni na raznih področjih svojega vsakodnevnega življenja.
  • Ponovno začutili optimizem in zaupanje v lastno življenje in svojo pot ter aktivnosti.