\u010cUJE\u010c(N)O MEDITACIJO sem odkrila, ko je v mojo psihoterapevtsko prakso prihajalo vse ve\u010d oseb s tesnobo (anksioznimi motnjami). Kako deluje? Tesnoba je vedno povezana z na\u0161imi predstavami za prihodnost glede na na\u0161e pretekle izku\u0161nje. Re\u010demo lahko, da so ob tesnobi na\u0161e misli v preteklosti ali v prihodnosti. Ko usmerjamo na\u0161o pozornost na svoje telo (ob\u010dutke ali dihanje) in okolico, v kateri se ta hip nahajamo, nas to zavedanje pripelje v trenutek tukaj in sedaj, torej v sedanjost. Takrat na\u0161 um dojame, da smo v resnici varni, telo pa mu v hipu sledi in preklopi na parasimpati\u010dni del avtonomnega \u017eiv\u010dnega telesa, ki je med drugim odgovoren tudi za sprostitev. <\/p>\n\n\n\n
<\/p>\n\n\n\n
\u010cuje\u010d(n)a meditacija je torej zavestna osredoto\u010denost na zvoke, vonje, okus, druge telesne ob\u010dutke ali na dihanje. Lahko jo izvajamo tudi v hoji, ko smo na sprehodu osredoto\u010deni le na stvari, ki nas obdajajo: barve, svetloba, sence, zvoki, vonji. V \u010duje\u010d(n)i meditaciji pa opazujemo tudi na\u0161e misli in ko opazimo, da so se spontano pojavile (kar misli vedno se), zavestno preusmerimo pozornost nazaj na na\u0161a \u010dutila. <\/p>\n\n\n\n
<\/p>\n\n\n\n
Meditacija je torej konstanten proces usmerjanja pozornosti. \u010ce tak\u0161en proces izvajamo dovolj redno, znanstveno dokazano krepimo nevronske povezave v \u010delnem re\u017enju, kjer je doma na\u0161a zavest. Dolgoro\u010dno nam to prinese ve\u010d prisotnosti v \u017eivljenju, ve\u010d miru, bolj\u0161e vpoglede v na\u0161e \u017eivljenje, bolj\u0161e odlo\u010ditve in seveda manj tesnobe. Sli\u0161i se krasno,ne?:-)<\/p>\n\n\n\n
<\/p>\n\n\n\n