SKUPAJ PREMAGAMO STRAHOVE – TERAPEVTSKA SKUPINA
PANIČNI NAPADI, NEOBVLADLJIVI STRAHOVI, TESNOBA, ki ovirajo vsakodnevno življenje, so vse pogostejše težave oseb, ki pridejo po pomoč na psihoterapijo. Zato odpiram novo skupino, kjer boste lahko v varnem okolju spregovorili o svojih strahovih, začutili olajšanje, da v tem niste sami in edini, se naučili tehnik obvladovanja paničnih napadov, strahov, tesnobe ter najpomembnejše: odkrivali vzroke za vaše tesnobe in strahove ter jih v poglobljeni terapiji tudi odpravljali. Spodaj lahko preberete več…
TERMIN: Vsaka druga sreda od 17.15 do 18.45
KRAJ: IZOLA, Industijska c.12a
SKUPINO VODI: Saša Ribič Guglielmino, Univ.dipl.pedagoginja, sistemska psihoterapevtka
CENA: 20EUR na srečanje
INFORMACIJE: 040/552-797, ribic.sasa@gmail.com
PRIJAVA JE ŠE ODPRTA!
KAKO ZDRAVIMO ANKSIOZNE MOTNJE V PSIHOTERAPIJI
Napisala Saša Ribič, psihoterapevtka
V psihoterapevtski praksi opažam porast oseb z anksioznimi motnjami oz. porast oseb, ki ob teh težavah iščejo pomoč. Morda je nevzdržna narava anksioznih motenj tista, ki ljudi zelo hitro pripelje na psihoterapijo. Res je težko funkcionirati v vsakodnevnem življenju, če dnevno doživljaš panične napade ali se zaradi močnih strahov izogibaš večini aktivnostim. In še dobro, da je tako, saj je težave veliko lažje odpravljati, ko še niso močno zasidrane v naše življenje in delovanje.
Osebe, ki pridejo po pomoč zaradi anksioznih motenj poročajo:
– O hudih nenadnih (»out of the blue«) napadih z znaki: močno razbijanje srca, težko dihanje, lovljenje sape, stiskanje v prsih, vrtoglavica, tresenje, slabost, potenje, vroče – hladno polivanje… Imenujemo jih napadi panike, ki navadno sprožijo močan strah pred smrtjo ali nečim zelo hudim, občutek popolne izgube kontrole nad sabo in svojim življenjem.
– O hudem vznemirjenju, tesnobi in strahu vezanem na specifične situacije, predmete ali dejavnosti (odprti prostori, množice, zaprti prostori, višina, živali, prireditve, stiki z ljudmi, nastopi, bolezni…).
– O skoraj neprestanem hudem vznemirjenju, tesnobi in bojazni, ki pa ni vezana na nobeno specifično situacijo, predmet ali dejavnost.
Osebe poročajo o posledičnem avtomatskem izogibanju situacijam, ki anksioznost sprožajo ali situacijam, za katere predvidevajo, da bi jo lahko sprožile ali situacijam, kjer bi se zaradi doživljanja anksioznosti, paničnega napada lahko pred drugimi osmešili. Zaradi izogibanja ne morejo živeti življenja kot ga želijo. Mnogokrat posledično razvijejo depresijo.
V psihoterapevtski praksi k zdravljenju pristopam celostno, v naslednjih fazah, ki se med seboj tudi prepletajo:
1. Razumevanje čustvene reakcije in reakcije telesa na čustvo strahu ter razumevanje, da lahko razvijemo kontrolo nad lastno čustveno reakcijo. Sprememba perspektive: »Moje telo sproži normalno reakcijo na strah (ki pa ni usklajen s situacijo), torej sem zelo zdrav/-a!« Dogovorimo se tudi za obisk zdravnika, da izločimo možnost drugih bolezni (srca, ščitnice, sladkorja v krvi, odvajanje od zdravil).
2. V začetni fazi je zelo pomembno učenje tehnik obvladovanja anksioznosti, strahu za samopomoč v akutni situaciji; z njimi ustavimo stopnjevanje reakcije. Učimo se tehnik dihanja, mišičnega sproščanja, preusmerjanja misli ter racionaliziranja, vizualizacije.
3. V začetnem delu pogledamo tudi, kako oseba zaznava in posledično skrbi za svoje osnovne življenjske potrebe: hrana, spanje, gibanje, sprostitev. Vemo, da je to pomembna tema vseh nas v današnjem načinu življenja. Ko pa imamo duševne težave, je ta vidik še posebej pomemben. Medtem ko skrbimo za naše osnovne življenjske potrebe, se fokusiramo na naše telo (prizemljitev, čutenje), ga podpremo, nas lahko telo povratno podpre v procesu vzpostavljanja duševnega zdravja.
4. Ko vzpostavimo nekaj čustvene, duševne stabilnosti v vsakodnevnem življenju, na terapiji pogledamo še našo trenutno življenjsko situacijo, druge vidike in področja našega življenja – katera me podpirajo, katera pa ovirajo na moji poti k zdravju. Usmerimo se v raziskovanje želenih sprememb ter v načrtovanje korakov k spremembam.
5. Ko se oseba še bolj stabilizira v vsakodnevnem življenju in obvladuje simptome anksioznih motenj, se v psihoterapiji usmerimo v odkrivanje vzrokov zanje in njihovo odpravljanje oz. v celjenje tistih ran iz preteklosti, zaradi bolečine katerih smo razvili neučinkovite vzorce čustvovanja in vedenja.
In zaključek?
Opisanim fazam sledi le še zmagoslavni in ponosni pogled na prehojeno pot ter praznovanje uspehov. Lahko rečem, da je uspešnost zdravljenja anksioznih motenj s psihoterapijo na način, ki sem ga razvila skozi prakso, skoraj 100%. Uspešnost ne pomeni vedno, da simptomov ne bo nikoli več nazaj. Pomeni, da ste se jih skozi psihoterapevtski proces naučili obvladovati, predvsem pa jih opazovati in poslušati ter razumeti, na kateri točki ali področju življenja ste se ponovno vrnili v stare vzorce čustvovanja in vedenja. In sedaj imate izkušnjo in znanje, kako spet na pot k želenim izhodom, želenemu načinu življenja.
Skupinska psihoterapija anksioznih motenj
Zaradi porasta oseb z anksioznimi motnjami, ki iščejo pomoč v psihoterapiji, sem se odločila odpreti terapevtsko skupino za zdravljenje prav teh specifičnih motenj. V skupini bomo delali na enak način kot je opisano zgoraj. Preko vaj, ki jih boste udeleženi delali istočasno, bo imel vsak dovolj časa in prostora, da dela na svojem procesu zdravljenja. Prednost skupine je v podelitvi težav in globokem olajšanju, ko doživimo, da nismo sami in edini s problemom. Udeleženi delite tudi strategije, ki pomagajo – tako se razširi uporaba znanj in izkušenj. V skupini drug drugemu nastavljamo ogledalo, kar daje priložnosti za globoko spremembo in osebnostno rast. V skupini je podpora pomnožena, kar dodatno krepi moč na poti k zdravju. Včasih pa nekdo začuti, da bi poleg skupinske terapije želel še dodatna individualna srečanja, kar je seveda zagotovljeno.