Članki/koristne teme

OB SVETOVNEM DNEVU DUŠEVNEGA ZDRAVJA: Psihoterapija in duševno zdravje
Napisala Saša Ribič
Ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja želim razmišljati o tem, kako vsak dan skrbimo za svoje duševno zdravje in promovirati psihoterapijo kot eno od aktivnosti, ki krepi duševno zdravje ter preprečuje težje, dolgotrajne težave v duševnem zdravju, morebitne hospitalizacije in vse psihosocialne posledice, ki jih le te s seboj prinesejo.
Svetovni dan duševnega zdravja je namenjen predvsem ozaveščanju ljudi o duševnih boleznih in njihovem vplivu na ljudi, razbijanju stigme. Letos želi še posebej izpostaviti dostojanstvo oseb s težavami v duševnem zdravju. Jaz pa bi se tokrat rada osredotočila na preventivo, krepitev duševnega zdravja v vsakodnevnem življenju vseh ljudi, da do resnih težav v duševnem zdravju sploh ne bi prišlo. V tem vidim tudi poslanstvo in moč psihoterapije.
Seveda obstaja uradna (SZO) definicija duševnega zdravja, mene pa bolj zanima definicija vsakega posameznika, kaj zanj pomeni duševno zdravje. In dobili bi celo paleto občutij, doživljanj, zaznav, okoliščin…, ki ljudem pomenijo duševno zdravje ali pa vir duševnega zdravja v njihovem ožjem in širšem okolju: »Da sem večinoma dobre volje, da sem telesno zdrava, da živim mirno, da sem sproščen, da imam zadovoljujočo partnersko zvezo, da je moja družina srečna, da imam delo, da imam lastno stanovanje, da se lahko posvetim svojemu hobiju, moj tek, moj ples, hribi, izleti, da imam prijatelje, ki mi stojijo ob strani, da sem samozavesten, da zmorem postaviti meje, da imam dovolj denarja za dostojno življenje, da smo moji otroci zdravi in zadovoljni, srečni, da imam mirne misli, da dobro spim, da imam apetit, da se počutim razumljeno, da imam dobre odnose z vsemi, da sem spoštovan, … »
Iz tega mozaika lahko izluščimo pomembna človekova področja življenja: delo, partnerstvo, družina, prijatelji (torej odnosi), telesno zdravje, prosti čas oziroma sprostitev, blagostanje, čustven in miselni, tudi duhovni svet. Vsako je pomembno in vsa so med seboj prepletena, soodvisna. Vsako področje je lahko vir duševnega zdravja ali pa bolezni. Pomembno je, da ves čas skrbimo za zadovoljstvo na teh področjih in tudi za njihovo uravnoteženost, tako da se lahko ves čas med seboj podpirajo.
IN KATERA PODROČJA NAŠEGA ŽIVLJENJA LAHKO PODPREMO SKOZI PSIHOTERAPEVTSKI PROCES?
Vsak človek si na podlagi življenjskih izkušenj zgradi idejo ali občutek o tem, kdaj je dobro, kdaj je zdrav. Skozi življenje naberemo veliko pozitivnih izkušenj, virov moči, ki nas podpirajo, nam pomagajo. Žal pa si prav vsi skozi življenje naberemo tudi negativne izkušnje, se naučimo ali si pridobimo vedenja ter odzive, ki skozi čas niso več konstruktivni, temveč nas oddaljujejo od želenega. Ti odzivi so lahko čustveni, vedenjski, miselni. Velikokrat nam ljudje okoli nas ali življenje kot tako nastavi ogledalo, da uzremo negativne vzorce vedenja, odzivanja, ki nam otežujejo življenje. In včasih jih z močno voljo in delom na sebi uspemo sami spremeniti. Zelo pogosto pa je del teh vzorcev tako trdovraten, globoko zasidran v nas, da ga težko spremenimo sami. Problem je, da omenjeni miselni, čustveni, vedenjski vzorci skozi čas prinašajo nezadovoljstvo, razne bolezni, težave v odnosih, težave v duševnem zdravju (depresija, anksioznost, odvisnost, motnje hranjenja…).
V človekovi naravi je, da si želi pomagati sam in iskati dobre rešitve zase. To je zelo dobro in v psihoterapiji ta človekova lastnost zelo sodeluje, pomaga. Vendar ko vidimo, da sami ne bomo zmogli, je pomembno, da poiščemo pomoč čim hitreje. Ne glede na to, kako »objektivno« velik je naš problem, je prav, da poiščemo podporo in pomoč, ko mi začutimo, da jo potrebujemo. Tudi ko čutimo le rahlo nezadovoljstvo v življenju in ne vemo zakaj ali pa čutimo recimo neuspešnost in ne vemo zakaj, je dobro raziskati, kaj je v ozadju, da posledično ne razvijemo večjih težav in bolezni.
Psihoterapija torej ni le znanost in praksa, ki pomaga odpravljati simptome ter bolezni, ki so se že razvili. Človeku pomaga spoznavati, kdo je, kaj si želi, v katerih življenjskih področjih je srečen in zadovoljen, kje pa nezadovoljen. In najpomembnejše, pomaga mu razkriti, kje so vzroki za njegovo nezadovoljstvo in kako jih lahko odpravi ter sočasno spremeni svoje nekonstruktivne vzorce vedenja ter odzivanja. S tem delujemo preventivno, saj je dokazano, da daljše nezadovoljstvo na različnih področjih življenja prinaša bolezni in druge težke psihosocialne posledice. Psihoterapija človeka obravnava celostno: kot telesno, psihološko, duhovno, kulturno ter socialno bitje, zato skozi psihoterapevtski proces podpremo prav vsa področja človekovega življenja, pa naj gre za zdravljenje ali za preventivo.